Na na portal smo dodali nove vsebine. Tokrat govorimo o poslikanih panjskih končnicah, ki so pravo bogastvo kulturne in etnografske dedi čine Slovenije. Tovrstna ljudska umetnost značilna za Slovenijo je nastala na Gorenjskem in slovenskem Koro kem, od tam pa se je raz irila na ozemlje celotne Slovenije. V približno 150 letih je nastalo več kot 50.000 panjskih končnic, ki so jih čebelarji name čali na svoje panje, da bi svoje panje ločili med seboj in od tujih. Poleg nabožnih so najbolj značilni in pogosti motivi: hudič babi brusi jezik, mož se vrača pijan iz gostilne, mlinar in njegova žena, obiranje roja, praznovanje, babji mlin (ponazarja hudiča, ki v mlin nosi staro in grdo babo, ven pa jemlje mlado in lepo), licica, ki brije lovca, lovčev pogreb in drugi. O čem govorimo, si lahko pogledate tukaj in tukaj. Lo ki čebelarji smo e posebej pozorni na tradicijo poslikavanja panjskih končnic, saj sta na slovenskem najbolj znani dve delavnici: sel ka in tajerska likarska delavnica, kjer se je v preteklosti poslikalo največ panjskih končnic. In ker se je sel ka slikarska delavnica nahajala ravno na kofjelo kem, natančneje v Sel ki dolini je prav, da jo podrobneje predstavimo.Čeprav je poslikava panjskih končnic v času nekje po prvi svetovni vojni skoraj povsem zamrla, se danes slednje ponovno vračajo na svoja mesta – pročelja čebeljih panjev; tokrat ne iz prvotnih – že navedenih razlogov, ampak predvsem iz spo tovanja do na e tradicije, prednikov ter lepote, ki jo poslikane panjske končnice nudijo. Poslikava panjskih končnic je danes ena od panog domače in umetnostne obrti, vse bolj pa panjska končnica postaja eden najbolj prepoznavnih turističnih spominkov, značilnih za Slovenijo (in nobeno drugo deželo več). Zato smo tudi lo ki čebelarji tej temi namenili posebno pozornost. V preteklem obdobju smo vam že predstavili nekaj lo kih čebelnjakov s prekrasnimi panjskimi končnicami. Nekatere si e vedno lahko ogledate v na i galeriji. Danes pa vam predstavljamo e prispevek, ki smo ga v teh dneh pripravili na na em portalu in si ga lahko ogledate tukaj. Prispevek Poslikane panjske končnice je pripravila vi ja kustosinja Lo kega muzeja kofja Loka ga. Mojca ifrer Bulovec, ki je strokovno in zgodovinsko utemeljeno zapisala vse osnovne značilnosti poslikavanja panjskih končnic pri nas. Preberite si prispevek in razumeli boste zakaj moramo biti na ta del slovenske kulturne in etnografske dedi čine tako zelo ponosni. Lo kemu muzeju in e posebej avtorici prispevka Mojci ifrer Bulovec se za pomoč pri promociji čebelarske dedi čine iskreno zahvaljujemo.