Od popolnega ropanja čebeljih gnezd iz drevesnih duplin in skalnih votlin, se je preko gozdnega čebelarjenja razvilo čebelarjenje ob domu. Zgodovina slovenskega čebelarstva je bolje poznana od 18. stoletja naprej, ko se je čebelarstvo v Sloveniji zelo razvilo. Veliki možje takratnega časa, Anton Janša, Peter Pavel Glavar, Janez Anton Scropoli in drugi so svetu dokazali, da na sončni strani Alp stanuje narod čebelarjev. Slovenci smo bili narod čebelarjev takrat in smo narod čebelarjev še danes.
Zato je bilo prvo znano čebelarsko društvo v Evropi – leta 1781, ustanovljeno ravno pri nas – v Rodinah pri Žirovnici.
V drugi polovici 19. stoletja, nekje do prve svetovne vojne, se je razvila trgovina s čebeljimi maticami in družinami. Baron Rotschutz, Mihael Ambrožič, Jan Strgar in ostali takratni čebelarji so kranjsko čebelo ponesli v svet tako množično, da je postala druga najbolj razširjena medonosna čebela na svetu in najbolje zastopana čebela v Evropi. In tako imamo danes na Slovenskem čisto avtohtono čebelo (Apis mellifera carnica), ljubkovalno imenovano kranjska sivka. Kranjska čebela je danes v tujini priznana in cenjena čebela, ki izvira ravno iz območja današnje Slovenije.
Tudi novejše zgodovine se ne moremo sramovati. Možje, kot so Josip Verbič, Vlado Rojc, dr. Valentin Benedičič, dr. Jože Rihar, dr. Janez Poklukar, so s svojim predanim čebelarskim delom poskrbeli, da imamo današnji čebelarji dobre temelje za nadaljnji razvoj čebelarstva na Slovenskem.
Čebele živijo v panjih. Z razvojem žagarstva na območju Slovenije, nekje v 18. stoletju, se je razvil panj – kranjič, ki je bil neuradni predhodnik panjev nakladnega tipa, danes najbolj razširjenega panja na svetu.
Konec 19. stoletja so se v svetu in pri nas pričele razvijati raznovrstne oblike panjev s premičnim satjem, t.i. listovni panji. Kmalu po letu 1900 je Anton Žnidaršič, podjetnik in čebelar iz Ilirske Bistrice, pričel razvijati svoj panj. V čebelarstvo je uvedel nov panj. Panj, ki ga je skonstruiral Žnidaršič, imenovan AŽ panj (Alberti-Žnidaršičev panj), je bil tako napreden, praktičen in z drugimi dobrimi lastnostmi, da se je zelo hitro uveljavil na območju celotne Slovenije ter severne polovice Hrvaške in še danes v njem čebelari več kot 85 % slovenskih čebelarjev.
Poleg panja se je v Sloveniji razvil tudi čebelnjak – stavba ali prostor, v katerega zložimo panje pod skupno streho. Predvsem se obnese pri panjih, ki jih lahko skladamo v skladovnice.
Naši predniki so, v nasprotju z drugimi narodi, poleg funkcionalnosti poskrbeli tudi za zunanji videz čebelnjakov. Tako so se na našem ozemlju izoblikovali trije tipi čebelnjakov – alpski, celinski in kraški, ki danes pomembno sooblikujejo slovensko pokrajino.
Tako. Nadrobili smo vam nekaj značilnosti slovenskega čebelarstva. Če se boste razgledali po straneh našega spletnega portala, boste našli zgoraj opisane teme še podrobneje opisane. Poleg že opisanih tem boste lahko spoznali tudi druge značilnosti slovenskega čebelarjenja: značilnosti čebeljih pridelkov, tradicionalnih izdelkov, kot je npr. dražgoški kruhek, umetniške panjske končnice in še vrsto drugih zanimivosti, značilnih za naše čebelarsko okolje.
