Pesticidi oz. fitofarmacevtska sredstva (FFS)

Kaj so pesticidi oziroma fitofarmacevtska sredstva

Pesticidi, ki se uporabljajo za zatiranje različnih škodljivih organizmov v kmetijstvu, se imenujejo tudi fitofarmacevtska sredstva (v nadaljevanju FFS). So strupene kemijske spojine, ki se uporabljajo predvsem na območjih intenzivnega pridelovanja kmetijskih kultur, ki se jih tako zaščiti pred raznovrstnimi škodljivci.

Zakaj je v kmetijstvu potrebna uporaba FFS?

• Človeštvo ima za pridelavo hrane na voljo le še 1800 kvadratnih metrov obdelovalnih površin na prebivalca, v Sloveniji pa le 800 kvadratnih metrov obdelovalnih površin na prebivalca.
• Če želi Slovenija biti samooskrbna, mora pri pridelavi uporabljati tudi sodobne tehnologije, vključno s FFS.
• Prav je, da se potrošniku ponudi tako ekološka kot tudi integrirana in konvencionalno pridelana hrana. Zavedati se je potrebno, da je ekološko pridelana hrana dražja in zato ni dostopna vsem ljudem.
• V svetovnem merilu lahko pride zaradi predvidenih podnebnih sprememb in posledično novih bolezni in škodljivcev do pomanjkanja hrane.
• Doseganje ciljev kmetijske politike:
  • kakovostna, varna in cenovno dostopna hrana,
  • čim višja stopnja samooskrbe,
  • trajno povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva,
  • zagotavljanje primerne dohodkovne ravni kmetijskim gospodarstvom ob hkratnem upoštevanju načel varstva okolja in ohranjanja narave.

Velika večina pesticidov oziroma FFS pa ne tvori nevarnih razgradnih produktov. Zato je posploševanje nevarnih lastnosti pesticidov lahko zavajajoče. Res sta v preteklosti pomanjkljivo znanje in pretirana uporaba pesticidov privedla do težav zaradi obstojnosti snovi v okolju in kopičenja v organizmih. Zato so bile številne aktivne snovi sčasoma tudi prepovedane. Še danes pa se pri omenjanju pesticidov nekateri pogosto sklicujejo prav na lastnosti teh snovi (DDT, dieldrin idr.). Velika večina snovi, ki se danes uporabljajo kot pesticidi, je v okolju hitro razgradljiva in ne tvori nevarnih razgradnih produktov. Snovi, ki povzročajo nastanek sprememb v dednem materialu ali pa nastanek tumorjev oziroma škodljivo vplivajo na razmnoževanje in razvoj zarodka, je na trgu vedno manj, njihova raba pa je strogo omejena. Ostanki pesticidov v živilih so pod strogim nadzorom regulatornih ustanov, ki nas obveščajo o preseženih dovoljenih vrednostih (Uradni nadzor nad živili). Analitske metode pa so vedno boljše in omogočajo zaznavanje že izjemno majhnih koncentracij snovi. Čeprav je bil v preteklosti že narejen izjemen napredek, še vedno ostaja odprtih veliko problemov. Zato se moramo pri razpravah o neustrezni rabi pesticidov in njihovih škodljivih posledicah omejiti na konkretne primere in jih obravnavati ločeno. Posploševanje tega kompleksnega področja je nesprejemljivo in po nepotrebnem povzroča zaskrbljenost pri ljudeh.

Namen nanašanja pesticidov na pridelke je zaščita pred škodljivci. Zaradi njihove uporabe pa lahko njihove ostanke oziroma razgradne produkte najdemo tudi v živilih in pitni vodi, ki smo jim lahko izpostavljeni tudi potrošniki, torej uživalci živil. Vendar pri pravilni uporabi fitofarmacevtskega pripravka količina teh snovi ne presega sprejemljivega dnevnega vnosa aktivne snovi in ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi. Količino ostankov pesticidov v živilih nadzirata Zdravstveni inšpektorat RS (ZIRS) in Kmetijski inšpektorat RS v okviru programa Uradnega nadzora nad živili.

Registracija FFS

V postopku registracije fitofarmacevtskega sredstva (FFS) je treba zagotoviti, da ob pravilni rabi ne bo škodovalo zdravju ljudi. Ocene nevarnosti in tveganja na Inštitutu za varovanje zdravja izvajajo v skladu z evropskimi smernicami in na podlagi podatkov, ki jih je dolžan predložiti predlagatelj (po navadi je to proizvajalec). Nevarnost je posledica fizikalnih in toksikoloških lastnosti, ki jo kvantificirajo (določijo odmerke, pri katerih se pojavijo škodljivi učinki) s pomočjo poskusov na celičnih vrstah, živalih in zdravstvenih podatkih. Podatke študij natančno in kritično pregledajo, nato na podlagi ugotovitev o toksikoloških nevarnostih pesticida predlagajo razvrstitev v skupino strupenosti in za posamezni pesticid določijo sprejemljive dnevne vnose, torej še varne količine, ki ne povzročijo škodljivih učinkov. Nato ocenijo izpostavljenost posameznemu pesticidu in jo primerjajo s sprejemljivim vnosom tega pesticida ter ocenijo tveganje za zdravje ljudi. Ocenjena izpostavljenost ne sme presegati sprejemljivih dnevnih vnosov.

Kaj konkretno se ocenjuje? Na inštitutu za varovanje zdravja ocenjujejo presnovo aktivne snovi in strupenost pri enkratnem vnosu z zaužitjem, vdihavanjem ali v stiku s kožo. Ugotavljajo, ali snov povzroča draženje kože, oči in pojav alergij pri stiku s kožo. Na podlagi izsledkov študij tudi ocenijo, ali snov lahko povzroča škodljive učinke po kratko- in dolgotrajni ponavljajoči se izpostavljenosti, rakotvornost, vpliv na genski material ter na razmnoževanje in razvoj zarodkov. V primeru suma delovanja na živčni in imunski sistem ocenijo tudi morebiten pojav tovrstnih učinkov. Če podatki obstajajo, je treba upoštevati tudi podatke o vplivih pesticida na zdravje ljudi. Oceno nevarnosti napravijo poleg aktivne snovi tudi za pripravek, ki je mešanica aktivnih snovi, topila oziroma nosilca, dodatkov in nečistot.Ocena tveganja se pripravi za uporabnika; to konkretno pomeni, da se pripravi za človeka, ki zmeša škropivo, napolni škropilnico in poškropi pridelek, delavca, ki rokuje s škropljenim pridelkom ali naključno prisotno osebo. V primeru, da je predvidena izpostavljenost nižja od referenčnega odmerka, tveganja za izpostavljeno osebo ni. Če pri predvideni uporabi FFS obstaja tveganje za zdravje ljudi, se priporoči uporabo primernih zaščitnih sredstev. Če pa je kljub uporabi osebne zaščitne opreme tveganje preseženo, se predlaga zmanjšanje odmerka oziroma pogostost škropljenja, vendar le ob pogoju, da to še zagotavlja zadostno učinkovitost. V nasprotnem primeru se registracija pripravka odsvetuje.

Le odmerek loči zdravilo od strupa

Pri ugotavljanju povezav med izpostavljenostjo in škodljivim učinkom je treba upoštevati velikost odmerka, o čemer je že na začetku 16. stoletja pisal švicarski zdravnik in alkemist Paracelzus: »Vse snovi so strup in nobene ni, ki ni strup. Le odmerek loči zdravilo od strupa.« Vsi poznamo vino in alkohol v njem. Majhni odmerki vina imajo drugačne učinke kot veliki, menda so lahko celo zdravilni. Zelo malo pa še vedno vemo o kombiniranih učinkih različnih vplivov in prav zato so ocene nevarnih snovi izjemno konservativne, kar pomeni, da se pri določanju varnih vnosov upoštevajo številne negotovosti. Da bi proučili vse možne kombinacije vplivov, je seveda praktično nemogoče. Zato se je smiselno izpostavljenosti nevarnim snovem, kolikor je možno, izogniti. V primeru pesticidov tega seveda ne moremo narediti tako, kot to lahko naredimo v primeru, da se sami odločimo, ali bomo popili enega ali več kozarcev vina. Prav zaradi občutka nemoči pri odločanju glede izpostavljenosti pesticidom je čustvena občutljivost ljudi v zvezi z morebitnimi nevarnimi učinki še toliko večja, vendar to še ne pomeni, da so pesticidi bolj strupeni kot nekatere snovi, ki jih prostovoljno uporabljamo vsak dan.

Vloga Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pri FFS

Pri usposabljanju iz fitomedicine za izvajalce ukrepov varstva rastlin, se pravi pri informiranju in osveščanju kmetov o pravilni uporabi FFS, ima zelo pomembno vlogo Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), kjer usposabljanja izvajajo kmetijski svetovalci. Izobraževanja potekajo v glavnem v jesensko-zimskem obdobju po celotni Sloveniji.

KGZS preko tečajev seznanja izvajalce varstva rastlin s predpisi o zdravstvenem varstvu rastlin, vrstami in varnim ravnanjem s FFS. Izvajalci preko kmetijskih svetovalcev spoznavajo škodljivce in bolezni, postopke, naprave in načine nanašanja FFS ter prednosti integriranega varstva rastlin.

Osnovno in nadaljnje usposabljanje vsebuje teoretične vsebine in tudi praktični prikaz odmerjanja in priprave škropiva, ravnanja z napravami za nanašanje FFS, nanašanja FFS, računanja odmerka glede na površino parcele, količino vode in hitrost premikanja, priprave embalaže za oddajo med odpadno embalažo oziroma čiščenja naprave za nanašanje FFS ter praktičen prikaz branja etikete.

Kmetijska svetovalna služba na usposabljanjih izvajalcev ukrepov varstva rastlin daje poudarek predvsem naslednjim temam:

• informiranje o dobri kmetijski praksi pri uporabi tretiranega semena,
• izvedba prikazov o predelavi podtlačnih sejalnic za setev tretiranega semena koruze z insekticidi,
• predstavitev predpisov o zbiranju odpadne embalaže in ostankov FFS,
• predstavitev novosti v zakonodaji s področja varstva rastlin in FFS,
• predstavitev prednosti integriranega varstva rastlin,
• spoznavanje škodljivcev in bolezni,
• praktičen prikaz dela s škropilnimi napravami – pravilna nastavitev škropilnic in pršilnikov, prikaz pravilne priprave škropilne brozge, prikaz škropljenja, prikaz čiščenja škropilne naprave,
• praktičen prikaz branja etikete FFS, pogoji, ki so na njej napisani in posledice, ki jih prinašajo (npr. osebna zaščitna oprema, varovanje okolja, zdravja ljudi, rastlin in živali, s poudarkom na varovanju čebel …), računanje pravilnega odmerka.

Področje varstva rastlin na Kmetijskem inštitutu Slovenije

S FFS pa se srečujejo tudi na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Na inštitutu deluje močna raziskovalna skupina s področja varstva rastlin. Varna uporaba sredstev za varstvo rastlin je tesno vpeta v raziskovalno, razvojno, strokovno in svetovalno delo inštituta. Problematiko preučujemo in raziskujemo v okviru programske skupine »Trajnostno kmetijstvo«, v aplikativnih in ciljnih raziskovalnih projektih, v mednarodnih projektih in v okviru strokovnih nalog. Pravilna uporaba pomeni, da se sme FFS uporabljati zgolj za gojene rastline, ki so navedene na etiketi in v navedenih odmerkih. Pri uporabi se morajo upoštevati vse omejitve, ki so navedene na etiketi.

Integrirana pridelava kmetijskih izdelkov

In kako se najbolje zoperstavimo pesticidom oziroma FFS? Odgovor je z integrirano pridelavo kmetijskih izdelkov. Zato Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) že vrsto let preko programov, ki spodbujajo okolju prijaznejše oblike kmetovanja, namenja finančna sredstva tudi za integrirano pridelavo kmetijskih pridelkov.

Eno od osnovnih pravil v integriranem varstvu rastlin je, da kadar je le mogoče, preprečujemo širjenje okužb:

• z mehanskimi ukrepi (npr. z izrezovanjem rakastih tvorb, okuženih rozg in mladik, z odstranjevanjem in uničenjem porezanega lesa, odstranjevanje plesnivih poganjkov in parazitskih rastlin),
• z biotehniškimi ukrepi (feromonske vabe, akustične aparate, metode zbeganja in druge možnosti lova žuželk),
• na biološki način (ohranja in zasaja žive meje, grmičevje in drugo raznovrstno rastlinje, za zavetišča koristnih živali ureja skalnjake in kupe vejevja, postavlja valilnice za koristne ptice, namešča visoke drogove za privabljanje ptic roparic, opazuje, vnaša in kontrolira koristno favno – naravni sovražniki).

Kadar je kljub uporabi prej omenjenih ukrepov presežen prag škodljivosti, je dovoljeno uporabiti kemični način varstva rastlin.

Ključna strategija uporabe sredstev za varstvo rastlin v integrirani pridelavi temelji na zmanjšanju odmerkov, deljenih odmerkih ali delni aplikaciji FFS, kolobarjenju in izbiri odpornejših sortimentov na povzročitelje bolezni. Prav tako k zmanjšanju rabe FFS pripomore racionalna prehrana rastlin.FFS in čebeleNa portalu loških čebelarjev vam skušamo predstaviti, katere so tiste organizacije, ki se pri nas najpogosteje srečujejo s FFS, kakšna je njihova vloga ter kakšne so najnovejše smernice pri uporabi FFS. Čebelarji se lahko strinjamo, da je v zadnjih letih viden velik napredek na področju rokovanja in uporabe fitofarmacevtskih sredstev, pa vendarle še vedno ne moremo biti zadovoljni. Vse prepogosto se v nas zareže pekoča bolečina, ko opazujemo grozljive prizore pomorov naše kranjske čebele. Žal čebelji organizem zelo hitro reagira na strupe iz okolja (zato tudi pravimo, da je čebela eden od indikatorjev (ne)onesnaženosti okolja, v katerem se nahaja). Zato si v nadaljevanju prispevka na kratko oglejmo, kje med FFS je mesto za našo kranjsko čebelo.Glede na nevarnost FFS za čebele, jih delimo v štiri skupine:

1. skupina: zelo visoka strupenost za čebele. Ne smejo se uporabljati v času cvetenja, za čebele pa so nevarna tudi 10 ur po uporabi. Vsaj 5 dni po uporabi teh sredstev, naj čebel ne bi bilo na teh območjih.
2. skupina: visoka strupenost. Za čebele niso več nevarni v 8. urah po uporabi.
3. skupina: nizka strupenost. Po 3. urah od uporabe niso več nevarna za čebele.
4. skupina: zelo nizka strupenost. Niso nevarna za čebele, tudi ob direktnem kontaktu čebele s FFS.

Kakšno bo delovanje FFS na čebele, je zelo odvisno od njihovega načina uporabe. FFS se na rastline lahko nanašajo s pršenjem, škropljenjem, posipanjem in kemično obdelavo semen.

Mikrokapsulirana FFS so bolj nevarna za čebele, praškasta sredstva pa so bolj nevarna od tekočih. Najnevarnejša oblika uporabe je nanašanje FFS z letalom.

Še ena značilnost je zelo pomembna pri verjetnosti za zastrupitev čebel: fenološka faza rastline. Znano je namreč, da čebele določene rastline zelo rade obiskujejo, drugih sploh ne obiskujejo (tistih, ki ne cvetijo oziroma medijo). Takšne rastline, četudi so tretirane s FFS, ki so nevarna za čebele, ne povzročajo zastrupitev. Do zastrupitev čebel prihaja predvsem na rastlinah, ki cvetijo, še posebej v času, ko v naravi ni veliko drugih cvetočih rastlin. Do zastrupitve čebel lahko pride tudi v času preleta nad kulturami, ki se škropijo.Zastrupitve čebel so odvisne tudi od letnega časa, saj so najpogostejše spomladi in v začetku poletja, se pravi v času, ko cveti največ medovitih rastlin, obenem pa se v tem času pojavijo škodljivci, ki jih je potrebno zatirati s FFS.Najnevarnejša FFS so insekticidi, poleg njih pa tudi fungicidi, herbicidi in akaricidi.

Kako uporabljati FFS, da bodo čebele preživele?

Za čebele so FFS lahko usodna. Zato čebelarji naprošamo vse uporabnike FFS, da se držijo vseh predpisanih navodil in usmeritev, še posebej pa:

• da pred vsako uporabo FFS natančno preberejo priložena navodila,
• da pred uporabo pokosijo podrast in s tem preprečijo, da bi se na cvetočih rastlinah podrasti nahajale čebele,
• da FFS uporabljajo v najmanjših možnih odmerkih ter da se izbirajo tista, ki so za čebele in naravo manj nevarna,
• FFS naj se pri uporabi v celoti porabijo, torej naj se pri nakupu izračuna potrebna količina,
• embalaža naj bo vedno originalna in dobro zaprta,
• izvedimo ukrepe, ki povečajo odpornost rastlin brez ali z manj uporabe FFS,
• da se FFS uporabljajo v brezveterju, v večernem času ali ponoči ter v skladu z dobro kmetijsko prakso,
• FFS se lahko uporabljajo samo za tiste škodljivce, ki so navedeni v navodilu,
• izogibajo naj se prašil, raje naj se uporabljajo pripravki,
• pravočasno naj se o nameravanem škropljenju s čebelam strupenimi pripravki obvesti čebelarje v okolici.

Vsi uporabniki FFS, tako veliki kot tisti mali, t. i. vrtičkarji, se morajo zavedati, da živimo v skupnem okolju in naravi, za katero moramo vsi skupaj vzajemno skrbeti.

Ukrepanje ob zastrupitvah čebel

Pri zastrupitvah čebel s FFS čebele umirajo v celotnem čebelnjaku. V vseh panjih hkrati, v istem časovnem obdobju in množično. Ležijo povsod, še posebej veliko jih je na tleh pred panji. Če je zastrupitev s FFS v bližini čebelnjaka, pašne čebele v panj prinašajo nektar, vodo ali pa cvetni prah, ki vsebujejo strupene snovi. S tem se hranijo tako mladice kot čebelja zalega, kar pa pomeni zastrupitev in posledično propad celotne čebelje družine. Tako zastrupljene čebele silijo iz panjev, kjer utripajo s krili, se vrtijo v krogu, padajo na hrbet in v takem položaju, kot bi bile paralizirane, umirajo.

Če gre za zastrupitve čebel z zelo močnimi strupi ali na daljši oddaljenosti od čebelnjaka, je zastrupitev težje zaznati, saj čebele umirajo zunaj, v naravi in se ne uspejo več vrniti domov. V takem primeru ne opazimo mrtvih čebel v čebelnjaku, v panjih ali na tleh pred panji. Opazimo pa hitro upadanje živahnosti in moči čebeljih družin. Te čebelje družine so močno oslabljene, saj so izgubile pašne čebele. Čeprav je družina še živa, pa ne zmore več negovati svojega zaroda. Zato panjske čebele pričnejo odstranjevati čebeljo zalego in jo izmetavajo iz panjev. Zaradi pomanjkanja pašnih čebel družina več dni trpi tudi za žejo, dotoka hrane ni, naravno ravnovesje v družini se poruši in čebele so še bolj dovzetne za različne druge bolezni.

Ob sumu ali zaznavi zastrupitve čebel s FFS mora čebelar nemudoma obvestiti regijski center za obveščanje na št. 112.Če čebelar zazna zastrupljanje čebel s FFS, mora hitro ukrepati, saj bo s pravočasnimi posegi mogoče še uspel zmanjšati hude posledice zastrupitve v čebelji družini. Pa tudi povzročitelja za zastrupitev je lažje odkriti ob pravočasnem ukrepanju. Za zmanjšanje vpliva strupenih snovi v čebelji družini mora čebelar:

• odstraniti sate z zastrupljenim cvetnim prahom in svežo medičino,
• zožiti gnezdo na toliko satov, kolikor jih čebele zasedajo,
• dodati pašne čebele iz rezervnih družin, če te niso zastrupljene,
• več dni dodajati hrano v obliki redke mlačne sladkorne raztopine.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podalo naslednja navodila v primeru pomora čebel oziroma ob sumu na zastrupitev zaradi nepravilne rabe fitofarmacevtskih sredstev.

A) V primeru pomora čebel postopek poteka po naslednjem vrstnem redu:

1. Čebelar pokliče pristojni Center za obveščanje Republike Slovenije na telefonsko številko 112;
2. Pristojni Center za obveščanje RS obvesti o pomoru strokovnega delavca s področja zdravstvenega varstva čebel Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI) pri Veterinarski fakulteti, v primeru izven delovnega časa NVI pa uradnega veterinarja Veterinarske uprave RS;
3. Če strokovni delavec NVI izključi malomarnost čebelarja oziroma prisotnost kužne bolezni, o tem obvesti kmetijsko inšpekcijo.

B) V primeru suma kaznivega dejanja povzročanja škode iz malomarnosti, gre za pristojnost Policije in se o tem obvesti le-to.

Kot lahko vidimo, so FFS na »velikem pohodu«. Za pridelavo kakovostne in cenovno dostopne hrane, jo je potrebno pridelovati z intenzivnim kmetijstvom, kjer se uporabi FFS ni mogoče izogniti. Zato je potrebno, da se vsi vpleteni izobražujejo, kaj je dobro in kaj je pravilno, saj le znanje vodi v napredek. Čebelarji in kmetovalci bomo morali v prihodnje še bolj »z roko v roki« sodelovati pri pravilni in racionalni uporabi FFS. Na način, da bodo čebele še vedno letale iz cveta na cvet in obenem na način, da bo slovenski kmet živel in (dostojno) preživel. Loški čebelarji upamo, da ste si s tem sestavkom ustvarili svoje mnenje o FFS, službah, ki se z njimi ukvarjajo, njihovi varni uporabi in posledicah, ki jih puščajo v okolju ter pri ljudeh. In na koncu apeliramo na vas: če jih morate uporabljati, uporabljajte jih varno!

Boštjan Noč – predsednik Čebelarske zveze Slovenije