Spo tovani čebelarji.Prejeli smo obvestilo mag. Mire Jenko Rogelj, dr. vet. med. iz Veterinarske fakulteta Univerze v Ljubljani, NVI, ki se nana a na poletno zatiranje varoj in se glasi: Obve čamo vas, da je pri lo do spremembe pri izdaji vrste zdravila za zatiranje varoj po zadnjem točenju medu, ki ga bo država krila po programu zatiranja varoj vletu 2011. Čebelarji bodo po tem programu v leto njem letu prejeli ekolo ko zdravilo. Zaradi omenjene spremembe prihaja do zamude pri dobavi zdravila.Izdaja zdravil za va e območje bo v petek, 24.06.2011 od 13.00 do 17.00 ure v Domu čebelarjev Brode, Brode 37, 4220 kofja Loka.Čebelarji na posameznih območjih niso pripravljeni na tako nagli prehod na ekolo ko zatiranje varoj.Zato pozivamo vse čebelarje, da v kolikor e niste opravili kontrole naravnega odpada varoj in izvajali apitehničnih ukrepov za zmanj evanje tevila varoj pričebeljih družinah (izrezovanje pokrite trotovske zalege, prekinitev zaleganja matic, lovilni sati v narejencih), da to storite e v mesecu juniju. Naravni odpad varojkontrolirajte pri vseh čebeljih družinah tri tedne zapored na testnih vložkih z mrežo, ki prekrivajo celotno povr ino podnic panjev. Dopustna meja naravnega odpadavaroj v tem obdobju je do 3 varoje na dan. Čebelje družine, ki so bolj napadene z varojami, je nujno zdraviti čim prej. V primeru, da bo naravni odpad varoj večjiod dopustne meje, bo potrebno dodatno zdravljenje bolj napadenih družin, zato o tem takoj obvestite veterinarsko službo NVI. Da bi se izognili morebitnimneželenim medsebojnim učinkom različnih zdravil, vas pozivamo, da opravite vsa potrebna zdravljenja izključno po navodilu va ega veterinarja.Zdravilo, ki ga boste prejeli za poletno zatiranje varoj s strani države, zahteva od vas več dela pred zdravljenjem, obvezno kontrolo naravnega odpada varoj v vsehčebeljih družinah, pravilno in pravočasno boste morali poskrbeti za zadostno količino zaloge hrane, sladkorja in cvetnega prahu, ter vode. Med zdravljenjem bonujno spremljati obna anje čebel in kontrolirati odpad varoj. V primeru neželenih učinkov zdravljenja (slabega učinka zdravila, odmiranja čebel, ropanja itd) stedolžni obvestiti lečečega veterinarja. Z željo po uspe ni ohranitvi čebel vas lepo pozdravljam!Mira Jenko Rogelj, dr.vet.med. Na Gorenjskem se bodo zdravila izdajala:NVI enota KRANJ, Kranjska cesta 16, 4202 NakloDATUMČDURALOKACIJA IZDAJE11.6.2011Kranjska Gora8.00 – 10.00G. Tramte Alojz, Dovje 57, Dovje21.6.2011Sovodenj7.00Cvetka Jezer ek, Sovodenj 38, Sovodenj21.6.2011Žiri8.30 – 10.30Čebelarski dom v Žireh22.6.2011Naklo7.00 – 8.30Enota NVI Kranj, Kranjska c. 16, Naklo22.6.2011Britof – Predoslje8.30 – 10.00Enota NVI Kranj, Kranjska c. 16, Naklo22.6.2011Kranj10.00 – 12.00Enota NVI Kranj, Kranjska c. 16, Naklo23.6.2011Tržič7.00 – 9.00Gasilski dom Brezje pri Tržiču24.6.2011 kofja Loka13.00 – 17.00Dom čebelarjev Brode4.7.2011Bled – Gorje9.00 – 11.00Lovski dom pod gradom na Bledu4.7.2011Bohinj11.30 – 13.00Dom upokojencev v Bohinjski Bistrici 5.7.2011Kamnik10.00 – 12.00Gostilna Repnik, Vrhpolje 186, Kamnik 5.7.2011Komenda-P.P.Glavar13.00Hram Gorjan na Gori5.7.2011 enčur14.30g. Kimovec Damijan, enčur6.7.2011Besnica8.00 – 10.00Nemilje7.7.2011Sel ka Dolina 8.00 – 9.00Pisarna KS na Selcih 7.7.2011Železniki9.30 – 11.00 g. Lotrič Rado, Na Kresu 7, Železniki8.7.2011Jesenice14.00 – 15.00Gasilski dom na Blejski Dobravi9.7.2011Radovljica7.00 – 11.00Prof. Severin Golmajer, Ljubljanska cesta 10, Radovljica11.7.2011Cerklje8.00 – 10.00Pri Kernu v Cerkljah11.7.2011Preddvor11.00 – 13.00G. Kokl Jože, Potoče 24 a, 4205 Preddvor12.7.2011Blego 8.00 – 10.00pri Jakuc, Srednja vas 2, Poljane14.7.2011Breznica-A.Jan a8.00 – 10.00Jan ev čebelnjak, Breznica14.7.2011Begunje11.00 – 12.00Gostilna Tavčar v Begunjah15.7.2011Goriče8.00 – 9.30Lovski dom Panger icaOstale delovne dneve do 15. avgusta 2011 po predhodnem naročilu na tel. t. 04 277 06 20 ali 041 645 769 Ker z zelo naglim prehodom na ekolo ko zatiranje varoj večina čebelarjev e ni pripravljena na uporabo močno hlapnih zdravil, se lahko pojavijo neprijetnosti. Zato vam v nadaljevanju posredujemo e članek Alenke Jurić, s katerim nas seznanja z mnogimi dejstvi na katere nam do sedaj ni bilo potrebno paziti. Praktične izku nje zatiranja varoj z zdravilom Apiguard pri čebeljih družinah v SlovenijiAlenka Jurić1 UVODVaroza čebel je zelo nevarna zajedavska bolezen čebelje družine. Kaže se v obolevanju in odmiranju odraslih čebel in čebelje zalege in je tudi izmed glavnih spremljevalcev izginjanja čebel iz panjev. Pr ica varoja, ki povzroča bolezen, se prehranjuje s čebeljo hemolimfo, pri čemer čebeli odvzema pomembne hranilne snovi in ji skraj uje življenjsko dobo, poleg tega pa prena a tevilne druge povzročitelje nevarnih bakterijskih, virusnih in glivičnih bolezni čebelje družine. Je tudi izjemno prilagojena življenju čebelje družine. Razmnožuje se na mladih čebeljih ličinkah pod pokrito zalego, kamor zdravila ne sežejo, zato varoj z zatiranjem ne moremo popolnoma uničiti. 1. ZATIRANJE VAROZEUspe no zatiranje varoze je možno le, če je izvedeno pravočasno in strokovno, če čebelarji pred uporabo zdravil za zatiranje kontrolirajo naravni odpad varoj in izvajajo apitehnične ukrepe, s katerimi poskrbijo za pravilen razvoj in dobro odpornost družine ter zmanj ujejo populacijo varoj pri družinah v času njihovega intenzivnega razvoja do trenutka, ko je nujno opraviti prvo zdravljenje pri družinah z zalego. 1.1. Kontrola naravnega odpada varoj in apitehnični ukrepiČebelarji z različnimi ukrepi skrbijo, da tevilo varoj ne preseže dopustne meje, ki zna a preko poletja pri družinah z zalego pri povprečnem dnevnem naravnem odpadu do 3 varoje okrog 1 500 varoj in pozimi pri družinah brez zalege pri povprečnem dnevnem naravnem odpadu do 0,1 varoje okrog 40 varoj. Kontrolo naravnega odpada varoj izvajajo od spomladi naprej pri vseh čebelji družinah. Od meseca maja do julija vstavljajo v čebelje družine gradilne sate in izrezujejo ter izločijo pokrito trotovsko zalego. V narejence ali roje lahko vstavljajo lovilne sate z mlado nepokrito zalego, ki jo potem, ko so ličinke pokrite, odstranijo iz družin. Razvoj varoj lahko zaustavijo tudi z načrtno prekinitvijo zaleganja matic. V primeru večje napadenosti družin z varojami pravočasno obvestijo veterinarja. 1.2. Uporaba zdravilSkrbeti moramo, da so čebelji pridelki, kot so vosek, med, cvetni prah, mleček in propolis, ki jih uporabljamo v prehrani ljudi ali za laj anje različnih zdravstvenih težav, brez ostankov zdravil.Za zatiranje varoj pri čebeljih družinah uporabljamo različna zdravila, ki se razlikujejo med seboj po načinu aplikacije in načinu delovanja, učinkovitosti in pu čanju ostankov zdravil v satju in čebeljih pridelkih. Zdravila, ki se uporabljajo pri čebelah, morajo vsebovati aktivne učinkovine, ki so dovoljene v Evropski uniji in morajo imeti dovoljenje za uporabo v Republiki Sloveniji. Uporabljajo se po navodilu lečečega veterinarja, ki svoje delo opravlja samostojno in v skladu z veterinarsko doktrino ter predpisuje zdravila za čebele po lastni strokovni presoji. Ob majhnem izboru razpoložljivih zdravil predpisujemo zdravila tako, da ne pride do pohitrene odpornosti varoj na posamezne učinkovine ob upo tevanju zakonskih in podzakonskih določil na področju uporabe zdravil v veterinarski medicini. V letu 2011 bo zatiranje varoj v na i državi temeljilo na uporabi ekolo kih oz. sonaravnih zdravil, ki vsebujejo ekolo ke učinkovine in sicer timol, mravljična kislina, mlečna kislina ali oksalna kislina. Rezistenca varoj na te učinkovine do danes e ni znanstveno dokazana. Zdravila pri čebelah uporablja čebelar sam, zato morajo biti v taki obliki, da jih lahko uporabi vsak čebelar. 1.2.1. Uporaba zdravila ApiguardNajenostavnej a uporaba ekolo kega zdravila za zatiranje varoj po končani pa i oziroma po zadnjem točenju medu je uporaba zdravila Apiguard, ki vsebuje hlapno počasi spro čujočo zdravilno učinkovino timol v obliki gela. Ta se iri v družini z izhlapevanjem in s kontaktom med čebelami o
ziroma preko čebel delavk, ki opravljajo čistilno vlogo v panju.Zdravilo uporabimo tako, da odstranimo folijo s posodice in jo položimo na sredino panja na vrh zaleženih satov s stranjo z gelom obrnjeno navzgor. Med robom posode in vrhom panja mora biti dovolj prostora, da lahko čebele zlezejo do gela, torej najmanj 0,5 cm ali e bolje, da je nad posodico Apiguarda prazna etaža ali naklada. Najbolje je, da zdravljenje traja 6 tednov, pri čemer uporabimo v posamezni družini po dva odmerka v presledku dva do tri tedne. Praktične izku nje pri uporabi tega zdravila pri nas iz preteklih let imamo, saj se je njegova uporaba iz leta v leto povečevala. V letu 2008 je bilo zdravljenih z Apiguardom 0,09% čebeljih družin, 4,11% čebeljih družin je bilo zdravljenih v letu 2009 in 9,19% čebeljih družin v letu 2010. Čeprav je aplikacija zdravila Apiguard enostavna, pa se je treba zavedati, da na učinkovitost zdravljenja vpliva vrsta dejavnikov. Na veterinarskih izobraževanjih so se čebelarji seznanili s programom zatiranja in posameznimi zdravili za zatiranje varoj. Ob izdaji zdravila smo čebelarjem natančneje razložili, kako je treba zdravilo uporabiti. Navodilo za pravilno uporabo zdravila so prejeli tudi v pisni obliki. Zaradi preprečevanja reinvazij je potrebno zdraviti vse čebelje družine hkrati na posameznih območjih v preletni razdalji čebel. To e posebej velja za zdravila, ki vsebujejo hlapne učinkovine, ki lahko zaradi neenotne uporabe povzročijo večji stres pri čebelah in posledično ropanje ob pomanjkljivo izvajanih tehnolo kih ukrepih v čebelarstvu ali na območjih pasi č. Za dovolj učinkovito zdravljenje varoze po zadnjem točenju medu pri družinah z zalego je bilo potrebno družine na zdravljenje ustrezno pripraviti, jim z načrtovanimi tehnolo kimi ukrepi zagotoviti optimalni razvoj in določiti ustrezni termin zdravljenja ter ustrezni odmerek zdravila. 1.2.1.1. Ustrezni odmerek zdravila je pomemben za učinkovito zdravljenje. V na ih čebelarstvih je tehnologija čebelarjenja zelo raznolika, zato odmerjanje zdravil e zdaleč ni enostavno. To e posebej velja za hlapne zdravilne učinkovine, med njimi tudi timol, ki ga vsebuje ekolo ko zdravilo Apiguard. Na njegovo učinkovanje vpliva poleg temperature v okolici aktivnost družine in ustrezna temperatura v gnezdu, ki je v največji meri odvisna od velikosti in zasedenosti panja s čebelami.Na podlagi podatkov čebelarjev o vrsti panjev, tevilu gospodarskih in tevilu rezervnih družin ter zasedenosti ulic s čebelami smo veterinarji predpisali ustrezne odmerke zdravila. Za družino v klasičnem AŽ ali LR panju smo predpisali po dva odmerka zdravila. Prvi odmerek zdravila je izhlapel v dveh do treh tednih, čemur je sledil drugi odmerek zdravila. Čebelarji so morali paziti, da odmerka niso prekoračili in da so zdravilo pravilno namestili nad plodi čne sate, v prazno naklado v LR panju oziroma v AŽ panju na matično re etko v medi ču. Zaradi bolj ega dostopa čebel do posodice z zdravilom in bolj e ventilacije, ki je nujna za dobro učinkovanje zdravila, so pred pričetkom zdravljenja iz medi č odstranili satje. V praksi se je pokazalo, da je bilo za družine manj stresno, če so pokrovček posodice prvi dan zdravljenja odstranili samo do polovice, naslednji dan pa do konca, ali pa da so na začetku vstavili v panj polovični odmerek zdravila. Zdravilo je počasneje izhlapevalo in čebele so se lažje navadile na tujek v panju s sicer prijetnim vonjem po timolu. Ta poseg se je izkazal posebej smiseln ob vi jih zunanjih temperaturah in večji aktivnosti družin. Le v redkih primerih je celoten odmerek zdravila v obliki gela izhlapel v prvih dveh tednih. V večini primerov se ostali na dnu posodice posamezni posu eni kristalčki zdravila. Ne glede na hitrost izhlapevanja zdravila smo čebelarjem svetovali, naj uporabijo drugi odmerek zdravila po preteku najmanj 14 dni od uporabe prvega odmerka oz. da počakajo, da bo posodica prazna. Drugi odmerek zdravila je izhlapeval e počasneje, tudi do 4 tedne. Izkazalo se je, da je bilo v jeseni manj varoj, če je zdravljenje potekalo 6 tednov.Pri močnih družinah, ki so imele po dve ali več visokih naklad oz. etaž z zalego, je bilo potrebno za učinkovito zdravljenje ustrezno povečati odmerek zdravila, zato smo jim predpisali po tri do največ tiri odmerke po 50 gramov zdravila. Nasprotno smo rezervnim ali ibkim družinam predpisali manj e odmerke, od 12, 5g do 25,0 g v presledku dva do tri tedne. Čebelarji so kontrolirali odpad varoj in podatke beležili v svoj dnevnik. V večini primerov je bil odpad v primerjavi z naravnim odpadom pred zdravljenjem zadovoljiv, v povprečju je bil 10 do 20 krat večji od naravnega odpada.V posameznih primerih so čebelarji pri kontroli naravnega odpada ugotovili večji odpad varoj v jeseni kot med zdravljenjem. Svetovali smo, da se testni vložki premažejo z medicinskim vazelinom. Ocenili smo, da zdravilo učinkuje v družini e najmanj tri tedne po njegovi odstranitvi. Realnej o sliko odpada varoj smo imeli v čebelnjakih ob odsotnosti mravelj, na ustreznih testnih vložkih z mrežo, ki so preprečevale čebelam dostop do varoj med drobirjem. 1.2.1.2. Določitev ustreznega termina zdravljenja vpliva na zdravstveno stanje čebel in pridobivanje varne hrane. Pravočasno zatiranje varoj z Apiguardom omogoča razvoj vitalnih in dolgoživih zimskih čebel. Zatiranje varoj z Apiguardom izven časa medenja omogoča pridobivanje čebeljih pridelkov brez sledi ostankov zdravil.Apiguard lahko uporabljamo v čebeljih družinah po zadnjem točenju medu. Ne glede na to, da je Apiguard ekolo ko zdravilo, ima lahko njegova nepravilna uporaba v času medenja za posledico ostanke v čebeljih pridelkih. Ugotovljeno je, da timol podobno kot ostale ekolo ke zdravilne učinkovine izhlapeva iz satja e est mesecev po uporabi. Pri uporabi ekolo kih zdravil, katerih učinek je v obdobju zaleganja slab i v primerjavi z nekaterimi konvencionalnimi zdravili, je ugotavljanje populacije varoj pri vseh čebeljih družinah in pravočasno zdravljenje ključnega pomena.Termin zdravljenja smo določili na podlagi podatkov o tevilu varoj v čebelnjakih, ki smo ga izračunali s pomočjo podatkov čebelarjev o naravnem odpadu varoj in napadenosti trotovske zalege z varojami, ter podatkov o pa nih razmerah na območju. Čebelarji, ki so uporabljali Apiguard, so izrezovali pokrito trotovsko zalego in teli varoje na trotovskih ličinkah od aprila do junija ter spremljali naravni odpad varoj pri vseh čebeljih družinah, nekateri skozi vse leto, večinoma pa spomladi in v mesecu juniju. Na ta način so lahko ugotovili tevilo varoj pri posameznih čebeljih družinah. Družine, ki so imele naravni odpad nad dopustno mejo, so bile zdravljene že spomladi ali kasneje v medpa nem obdobju pred kostanjevo pa o. Družine, ki so bile napadene z varojami nad dopustno mejo spomladi ali poleti pred kostanjevo pa o in ki niso prejele dodatnega zdravila pred Apiguardom, so imele s svojim zdravjem več težav. Bolj napadene čebele z varojami so bile pred zdravljenjem z Apiguardom in tudi kasneje med zdravljenjem bolj vznemirjene, v takih čebelnjakih je prihajalo pogosteje do ropanja ali izginjanja čebel, zlasti ob hkratnem pomanjkanju hrane. To zdravljenje tudi ni bilo dovolj učinkovito in družine so imele več varoj v jeseni, zato jih je bilo potrebno dodatno zdraviti e pred zimskim obdobjem. Pri družinah z večjim naravnim odpadom varoj pred uporabo Apiguarda je bil tudi večji odpad varoj po zadnjem zimskem zdravljenju. Ugotovili smo, da prepozno zdravljenje vodi največkrat v odmiranje družine. 1.2.1.3. Na učinkovitost zdravljenja vpliva tudi zdravstveno stanje čebel, velikost oziroma zasedenost panja s čebelami, temperatura in ventilacija v panju ter zunanja temperatura. V čebelji družini razna ajo Apiguard odrasle čebele med či čenjem panja preko povr ine njihovih telesc in dlačic, zatorej morajo biti čebele zdrave in aktivne, da lahko opravljajo svoje delo. Bolna družina drugače reagira na zdravilo kot zdrava družina. Čebele, ki so zelo napadene z varojami ali so kako drugače bolne, so bolj vzne
mirjene, med zdravljenjem se njihova vznemirjenost e poveča, kar lahko povzroči tudi izginjanje ali ropanje čebel. V ibki družini ali v družini, ki je naseljena v prevelikem panju, so čebele slabo aktivne in so slabe čistilke, temperatura v gnezdu pade pod 35˚C in zdravilo slab e izhlapeva. Nasprotno, če so močne družine naseljene v premajhnem panju, lahko zaradi vi je temperature zdravilo prekomerno izhlapeva. Čebelarjem smo svetovali, naj odmerek zmanj ajo na polovico ali na četrtino odmerka, ali pa družino preselijo v večji panj in naj poskrbijo, da bo vstop v panj prost. Svetovali smo tudi, da pred pričetkom zdravljenja ibke družine združijo, po potrebi jih naj prestavijo v ustrezno velike panje, v družini naj bi bilo najmanj 5 do 7 satov zalege. Za družine, ki so bile močneje napadene z varojami, smo predpisali dodatno individualno zdravljenje e pred uporabo Apiguarda. Družine, ki so zbolele za varozo že pred uporabo Apiguarda, težko preživijo, če niso bile predhodno dodatno zdravljene. V več primerih na celjskem območju je bilo ugotovljeno, da se je v družinah, ki so bile zdravljene z Apiguardom, zmanj ala poapnela zalega in nosemavost čebel.Po pripovedi čebelarjev je bilo največ težav pri zdravljenju rezervnih družin. V premajhnih panjih oziroma panjih polno zasedenimi s čebelami, je bilo premalo prostora, da bi čebele čistilke lahko pri le do posodice z zdravilom in ga raznesle po družini, zato je bilo zdravljenje manj uspe no. Zaradi razburjenja čebel se je temperatura v takih družinah e povečala, ponekod so čebele panje tudi zapustile. Tudi različna zunanja temperatura lahko povzroči neenakomerno izhlapevanje zdravilne učinkovine. Čebelarjem smo svetovali, naj spremljajo vremensko napoved in zunanjo temperaturo in naj zdravilo odstranijo iz panjev, v kolikor bi ta dosegla ali presegla 35˚C.Ugotovili smo, da je bil najbolj i učinek zdravila Apiguard pri zunanji temperaturi od 25˚C do 30˚C… več t